Zdravo, vsem,
sem se odločila, da napišem svojo svežo izkušnjo, še najbolj zato, ker bo mogoče komu pomagalo, tako kot je meni pomagal ta forum oz. en točno določen zapis (v nadalj.).
Naš skoraj 2-letni kavalirček je dobil naslednje simptome: iz danes na jutri poklapan, neješč, očitno ga je nekaj bolelo, ker je občasno zajokal, nič pil, temen urin. Peljala sem ga k veterinarju, povedala, da edino, kar je bilo drugače je, da sem mu pred nekaj dnevi odstranila dva klopa, vendar to pri pregledu ni igralo veliko vloge, češ, da se klopne bolezni ne pokažejo tako hitro. Dobil antibiotike Enrotron (ker so menili, da ima najbrž neko vnetje), krvi, niti urina niso vzeli. Nič kaj veliko upanja mi niso dali, češ, da so kavalirji v osnovi zelo občutljiva pasma in da imajo cel kup nekih prirojenih bolezni, tako, da bo verjetno kaj od tega. Težko mi je bilo to slišati, ker je bil do zdaj izredno aktiven in zdrav kuža. Naslednji dan je moral dobiti infuzijo, ker je bil že močno dehidriran, ostal je na kliniki, kjer so naredili tudi krvne preiskave, urin, ultrazvok in rentgen (zelo ga je bolel vrat), vendar niso ugotovili drugega, kot da je zelo slabokrven in naj nadaljujemo z antibiotiki, vsak dan pokličem zdravnika. Naslednji pregled je bil čez 3 dni, za odtenek je bil Kai sicer boljši, hranili smo ga bolj kot ne kar z injekcijo direktno v usta (hrano z dodatki vitaminov ipd.), enako z vodo. Zelo sem bila razočarana, ko je krvna slika bila še slabša in je bilo že celo govora o morebitni transfuziji, če ne bo bolje. Dobil še Sucralfat, Ranital in Ronaxan, ker klopne bolezni vendarle niso bile izključene (nadaljnjih krvnih testov še nismo delali, saj je bilo odprtih ogromno možnosti, kaj bi lahko bilo...). Seveda sem bila vsa v strahu, kaj bi lahko bilo, psa je očitno še vedno nekaj močno bolelo, ker vedno, kadar je poskušal vstati, je zajokal, po stopnicah smo ga nosili, pa še takrat je kaj zajokal...
Naslednji dan sem visela na netu in brskala za vsem živim, nekako sem intuitivno sumila, da je kaj v zvezi s klopi (ker jih je imel v preteklosti že kar nekaj) in nato v nekem trenutku naletim na ta forum in na zapis od 'idefix': "Logi je na svojem prvem izpitu iskanja pogrešanih v naravi neko soboto v Zagrebu dobil klopa, ki smo ga opazili šele po dveh dneh. Naslednjo nedeljo zvečer ni jedel (pa je labradorec ) in je bil ves poklapan, v ponedeljek sva šla na veterino: imel je vročino, urin barve medu, malo spremenjeno krvno sliko. Ker smo to nedeljo čez dan trenirali v vodi, so na veterini posumili na možnost leptospiroze in na anaplazmozo. Dobil je antibiotike.
Do naslednjega dne (ko je bil že čisto zatečen v vse bezgavke) sem prebrskala internet, vprašala kolegice s Hrvaške in na veterini zatežila za analizo krvi za babeziozo - in je bila pozitivna. Takoj je dobil imizol, in naslednji dan je bil že boljši..."
Pes je imel popolnoma enake simptome in šele takrat mi je usekalo, da smo tudi mi bili 2 tedna pred tem v Zagrebu in da je od tam imel tista dva klopa. Res nisem nobenega pomena pripisovala Zagrebu, ampak kot sem lahko ugotovila, imajo tam res veliko babezioze. Tako, da je naš kuža še isti dan dobil imizol in že čez 3 ure je bil povsem drug, stranskih učinkov, razen povečanega slinjenja, ni imel.
Danes je 7 dni po imizolu in lahko rečem, da je spet tak kot je bil. Preverjamo še njegovo kri, ki še ni čisto bp, je pa že precej boljša, sledi ponoven pregled čez 3 dni, ter še ena injekcija imizola čez teden dni.
Dali smo tudi testirati kri, izvide še čakamo, lahko, da ne bo pokazalo parazitov oz. babezioze, kar pa še pomeni, da jih ni. Niti ne vem, kaj to pomeni za naprej, lahko, da se bodo še kdaj pojavili simptomi.
Res je težko verjeti, kaj lahko naredi en sam okužen klop! Zato previdnost nikakor ne bo odveč in bodite pozorni na to, kadar bo vaš kuža kar 'čez noč' povsem opešal. Simptome se res zlahka lahko zameša s čim drugim, je pa na žalost umrljivost kar 98%, če ne ukrepamo pravočasno - ker pes postane zelo na hitro zelo slabokrven. Ko HCT pade pod 15% namreč pes nujno potrebuje transfuzijo!
Tako, upam, da bo komu v pomoč. Jaz preprosto nisem mogla 'kupiti', da je moj pes kar naenkrat zbolel in da je to 'pač tako pri nekaterih pasmah'. Moram pa še priznati, da me je veterinarka vmes vprašala, če smo bili zadnje čase kaj na Hrvaškem ali v Prekmurju in ker sem bolj asocirala na morje, sem na Zagreb povsem pozabila. Če bi ji to omenila, bi verjetno ona že takoj posumila na to, vendar pa me je naslednji dan tako ali tako napotila na drugo kliniko, ker pri njih Imizola niso imeli.
Hvala Idefiks, tvoja izkušnja in zapis sta bila za Kaia in za našo družino neprecenljiva!!!