večina živih bitji čuti boličino, človek pa je edino ki premore zavedanje le te
No pri temle se je treba malce ustaviti. No takole je. Refleksne reskcije in preprosto učenje ne tej podlgi ne zahteva bohve kakšnega "hardvera". V bistvu so tega sposobni že nekoliko bolj razviti enoceličarji in najpreprostejše večcelične živalce. Seveda je učenje na podlagi refleksov prisotno pri vseh tudi najrazvitejših živalih vkjučno s človekom, a so sposobne še kaj drugega menda.
Aja, pa saj ne govoriš samo o refleksih ampak še o instinktih (nagonih). No za tovrstno vedenje je potrebno nekaj več, recimo živčni sistem z (enim ali več) centrom, ne rabi pa ne vem koliko živčnih celic, ponavadi jih je mogoče pod mikroskopom prešteti in prepoznati. Najlepši primer živali, ki premore reflekse in instinkte in silno fino funkcionira s tem so insekti. Pri teh bi še (mogoče, se zna tudi na tem področju najti kakšno presenečenje) lahko govorili o zaznavanju in hkrati nezavedanju bolečine.
Vretenčarji (in najvišje razviti mehkužci) pa se zavedajo okolja in sebe in niso omejeni na preproste reflekse in prirojene instinkte. V kolikšni meri je težko reči, a bolj ko so metode proučevanja natančne in sofisticirane, večje sposobnosti zaznavamo pri živalih. In bolj in bolj se briše meja med živaljo in človekom. Psi sicer mogoče malce zaostajajo elito, kamor gredo med drugim primati, delfini,vrane, prašiči in hobotnice, ampak ponižati jih na nivo avtomata, ki se niti bolečine ne zaveda je pa res prehuda.
sila je negativna stimulacija za vedenje, ki ni zaželjeno, pač vsako živo bitje se že nagonsko ogne negativni izkušnji ali jo privlači pozitivna
pes recimo ve da bo za določeno vedenj kaznovan ali nagrajen ne ve pa zakaj ,kar je razlog da lahko ve svoje veverce na kliker šolate
Učenje trikcev s klikerjem res ni merilo inteligence (pravzaprav je, a trenerja in ne učenca), saj lahko neverjetno zapletene trike naučijo tudi zlate ribice (ali še kaj preprostejšega). A točno to, kar si napisal potrjuje, da je učenje s pozitivno motivacijo bistveno boljše od klasičnega (izogobanje kazni + mogoče nagrada za zaželjene reakcije). Namreč. Mačke, miši, kunce in veverice je moč s kliker metodami naučiti vse, kar je v mejah njihovih fizičnih sposobnosti. Iste živali je pomočjo "klasičnih" metod možno naučiti siiilno malo, na podlagi zastraševanja pa sploh popolnoma nič. Psi so pač zaradi dolge skupne evolucije postali bolj odporni na zlorabe s strani zanič vodnikov s slabimi metodami kot katera koli druga žival.
Bigli npr. res niso med najbolj brihtnimi.
.....za kar pa niso krivi oni sami ampak rejci, ki so z metodami evgenike selekcionirali pasje robote, ki aristokraciji v zabavo v trenutku, ko zavohajo sled niso več sposobni mislit ampak gonijo toliko časa, dokler se jim program ne odvrti do konca....
No šalo na stran, zamenjuješ učljivost z inteligenco. Pudelčki in prevsem borderčki so namreč silno vištuplis in samo čakajo, da bodo lahko nekaj naredili za lastnika. kar je zelo daleč od inteligence. Tu jih veliko manj vištuplis in precej težje učljivi terierji namažejo kolikor so dolgi in široki.
očitno pa živimo v časih kjer je potrebno narediti iz vsega religijo, od hrane, športa pa vse do vzgoje psov
Drži. Žal. Čaščenje CM in njegovih metod že ima kar nekaj značilnosti relužigije.
kaj pa so negativni vidiki PM?
PM je zelo širok pojem, združuje precej različnih metod, tudi klasičnih (delo z vabo recimo) in kliker sistem. Na splošno je problem v razumevanju, saj se šolanje s PM enači s permisivnostjo in nedoslednostjo. Delo z vabo je zelo enostavno za vodnika in težko razumljivo za psa, težave nastopijo ponavadi tudi pri odvajanju od vabe, ki ga vodniki ne znajo izpeljat in v kočni fazi ugotovijo, da jih pes brez polnih žepov priboljškov ne šljivi. Pri kliker metodah imajo težave vodniki in sicer že z uporabo same napravice (jim ponavadi manjka vsaj ena roka, da o timingu ne govorimo), pa seveda so težave z samim razumevanjem principa dela po teh metodah, prvi koraki so pogosto zelo težki, sploh pri psih, s katerimi se je prej delalo bodisi z vabo bodisi z averzivi. na začetku porabiš za zelo majhen napredek veliko časa, sploh če vednik nima izkušenj s tem načinom dela. Vodniki težko dojamejo, da se povelij ne daje dokler vaja ni do konca izpiljena, pogosto se zatakne tudi pri utrjevanju in pri umikanju klika.
Tudi je napačno mnenje, da če delamo po metodah PM nimamo na izbiro nič drugega kot nagrado in odsotnost nagrade. Pa kvečjemu še ignoriranje. Na voljo imamo namreč še negativno kazen (pes z nezaželjenim vedenjem ne doseže željenega cilja ali celo doseže kontra učinek). In v skrajnih primerih, kar so nevarne situacije, se še vedno uporabi fizična kaze. A ob količkaj sposobnem vodniku do takih situacij prihaja izjemno redko.
Kaj se lahko zgodi ob napačnem delu po kliker sistemu? Najpogosteje psa naučimo nekaj drugega kot smo namervali. Kar pa ni hud problem, saj zaželjeno še vedno lahko naučimo kot novo vajo. Z napačnim potrjevanjem lahko utrdimo hektično, nervozno vedenje, kar pa je tudi moč dokaj hitro popraviti. Za odvajanje od klika (nagrade) pri že naučenem in utrjenem vedenju obstajajo pravila, ki pa se jih mnogi vodniki ne držijo in obstanejo nekje na istem, kot tisti, ki delajo z vabo: če ni nagrade, jih pes ne uboga več.In ja seveda: če bo lastnik nedosleden, bo pes to izkoristil za širjenje svojih meja. Kar bodo seveda častilci CM interpretirali kot poskus nadvlade psa nad vodnikom.